Osnove o peletih

Nekaj osnov – morda niste vedeli:

Prodajamo tri vrste pelet, ki jih ločimo po kvaliteti in ceni:

–          Po sestavi so najslabši industrijski peleti, cenovno pa najugodnejši (v Sloveniji cca 200,00 €/t). Narejeni so iz raznovrstnega lesa, koruze, žita, idr. Namenjeni so pečem nad 1 MW.

–          Po sestavi srednje kvalitete so peleti izdelani cca 75% iz lesa smreke, ostalo pa iz drugih vrst lesa, ki so najbližji proizvajalcu, npr. bukev, javor, jelka, breza, idr. Namenjeni so hišnim pečem – gospodinjstvom.

zlindra-1Ta vrsta pelet se večinoma proizvaja iz starih palet, ostankov lesa in stranskih koncev hlodovine – krajnikov, na katerih je lubje. V lubje se med spravilom lesa iz gozda običajno zagozdi še droben pesek, zemlja, prah, ipd. To so poglavitni krivci (ne edini) za nastanek žlindre pri gorenju pelet. Ves ta material se zdrobi v sekance, ki se deponirajo na večinoma odprtih, nepokritih prostorih. Kasneje jih z nakladači sipajo v stroj za izdelavo pelet. Stroji sekance še dodatno drobijo, material gre skozi sušilno komoro (90 – 110°C) in se polžasto stiska v pelet. To pa je druga past za slabo gorenje oz. žlindro. V jesenskem in zimskem času so sekanci na deponiji prevlažni (dež, megla, sneg), lastniki proizvodnje pa zaradi večje prodaje sušilne komore nastavijo tudi do 160°C in tako povečajo proizvodnjo. Posledično je pelet na zunanji strani suh, notri pa prevlažen in v gorilniku nastaja poc – žlindra. Ravno ta zunanja navidezna kvaliteta pa zavaja dobronamerne trgovce, ki tako velikokrat nehote in nevede prodajo slabe pelete.

Kvaliteta se stalno spreminja glede na vhodno kvaliteto lesa (debeli krajniki, veje, lubadar, idr.)

Povzamemo lahko, da v peletih, kjer je prisotno lubje in drevesna smola obstaja velika verjetnost, da pride do žlindre.

–          Po sestavi in kvaliteti nekako najboljši peleti so tako imenovani avstrijski in skandinavski peleti. K stalni in enakomerni kakovosti proizvajalce zavezujejo standardi (npr.: EN plus, EN 14961-2) in stalne zunanje kontrole. Peleti so dejansko stranski produkt lesne industrije.

Na žagi se hlodovina olupi in grobo razžaga, les pa nadaljuje v sušilnice. Ko ima primerno suhost oziroma vlago, ga razrežejo v elemente (npr.: ladijski pod, parket, okenski okvirji, idr.). Med tem žaganjem žagovino odsesavajo v silose in jo kasneje stiskajo v pelete.

Ker celo leto žagajo suh les, so tudi peleti stalno enake kvalitete. Pomembno pa je, da jih stiskajo z veliko močjo (npr.: 300 t »veliki proizvajalci«), da se med transportom in spravilom čim manj drobijo v prah.

babpeleti.com

image_pdfimage_print